1. KOMPOSTARNA

Kompostarna Vrhnika, ki je v upravljanju Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika d.o.o., je naprava, ki s kompostiranjem po postopku R3 (recikliranje/pridobivanje organskih snovi) letno predela 10.000 ton biološko razgradljivih odpadkov v kompost v skladu s predpisano zakonodajo.

Celotno območje kompostarne zajema sklop pokritih objektov z delovnim platojem v skupni izmeri površin  5.578 m2 in sicer:

-          objekt za sprejem in pripravo kompostne mešanice s štirimi ločenimi zaprtimi prostori , kjer se vrši 1. faza kompostiranja,

-          pokrit asfaltni plato za izvajanje 2. in 3. faze kompostiranja,

-          biofilter za čiščenje odpadnega zraka iz objekta in platoja,

-          objekt za sejanje, skladiščenje in pakiranje zrelega komposta,

-          kontejner za računalniško in elektro podporo proizvodnega procesa kompostarne,

-          kontejner z motorji in ventilatorji za izvlek in vpihovanje zraka iz tunelov kompostarne,

-          kontejner za garderobo in higieno zaposlenih na kompostarni.

 

Glavnino odpadkov, ki prispejo na kompostarno Vrhnika predstavljajo odpadki, ki jih zbiralci zberejo kot ločene frakcije komunalnih odpadkov v gospodinjstvih na različnih lokacijah v Sloveniji. Zelo pomembno je, da občani v zelene zabojnike za bio odpadke odlagajo samo material, ki je primeren za kompostiranje. Zlasti moramo biti pozorni, da se v teh zabojnikih ne pojavijo: baterije, različni kovinski deli, detergenti in druge anorganske primesi, ki niso aerobno razgradljivi.

 

Obratovanje kompostarne poteka 24 ur na dan, vsi vitalni procesi so računalniško podprti in vodeni ter avtomatsko beleženi in seveda arhivirani. Za uspešno in učinkovito kompostiranje je potrebno poleg zgoraj omenjenih parametrov spremljati in optimirati tudi razmerja med ogljikom, dušikom, kisikom in vodo.

 

Kompostarna s pridobljenim okoljevarstvenim dovoljenjem izvaja predpisane obratovalne monitoringe, higienski nadzor na območju celotne naprave (HACCP) in ima tudi predvidene ukrepe za preprečitev nenadzorovanih vplivov na okolje.

 

 

 

Naši prihodnji koraki, povezani z nemotenim in za okolico neobremenjujočim obratovanjem kompostarne so:

-          sodelovanje z občino in KPV pri informiranju občanov o pravilnem ločenem zbiranju, saj je med biološke odpadke še vedno primešanih veliko ostalih odpadkov,

-          redno komuniciranje z javnostjo ob vseh nepredvidenih dogodkih, obvezno ob letnih remontih, kot je npr. menjava biofiltra, 1x na leto tudi preko dneva odprtih vrat,

-          pospešeno izvajanje vseh investicijskih postopkov za širitev centra in kompostarne v prihodnjih treh letih.

 

Prepričani smo, da bomo v nadaljevanju kos vsem zastavljenim ciljem, Občini in širši lokalni skupnosti pa bomo dokazali, da smo vredni vašega zaupanja.

2. ZBIRNI CENTER ZA OBČANE

V okviru delovanja našega podjetja, poteka tudi dejavnost Zbirnega Centra za JP KP Vrhnika d.o.o.(gospodinjstva in pravni subjekti).

Za  delovanje ZC imamo zagotovljen prostor, ki je opremljen z vso potrebno infrastrukturo (tehtnica, 7 m3 zabojniki, manipulativni skladiščni prostor, zaposlenega delavca, ki pomaga pri pravilnem ločevanju prevzetih odpadkov.. )

JP KP Vrhnika d.o.o. je izvajalec javne službe v treh občinah (Vrhnika, Borovnica, Log Dragomer), ki ima 22902 prebivalcev (podatek iz leta 2010)

 

Uradne ure so:

ponedeljek – petek od 07.00 ure-15 ure,

sreda: 7.00-17.00 (zimski čas)/19.00 (poletni čas)

sobota: od 08.00 ure-16.00 ure,

nedelje, prazniki:zaprto

 

V Zbirnem Centru lahko oddate naslednje odpadke brezplačno:

- papir in kartonska embalaža, časopis, revije…

- plastično embalažo (PET, tetrapak, folija…),

- stekleno embalažo (kozarci, steklenice),

- kovinsko embalažo (konzerve, AL IN FE embalaža),

- odpadno električno in elektronsko opremo (hladilniki, sesalci, pralni stroji, TV + monitorji…)

- izrabljene avtomobilske gume do 50 kg oziroma 8 kosov na gospodinjstvo,

- oblačila,

- les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

- baterije in akumulatorji,

- zdravila,

- jedilno olje in maščobe,

- barve, lepila, črnila in smole,

- nevarne odpadke (kozmetika, deodoranti, pesticidi, jedilno olje, maščobe, topila…)

- kosovni odpadki (pohištvo, vzmetnice…).

 

 

 

 

 

Vsako gospodinjstvo lahko odda brezplačno gradbeni material (pesek, opeka, beton, ploščice…) do 3500 kg oziroma cca. 2m3,  če pa presežete, se plača po ceniku JP KPV d.o.o.(21,6992 €/m3 + DDV)

 

Za celotno težo se plačajo naslednji odpadki:

- ostanki odpadkov oz. nekoristni odpadki ( obutev, okraski in spominki, pepel, plenice,uporabljeni higienski izdelki..)  po ceniku JP KPV d.o.o. (0,1669 €/ kg + DDV).

- azbestne plošče – salonitke (ne ovite 0,1063 €/kg +DDV, ovite 0,0902 €/kg +DDV).

Veselimo se Vašega obiska

3. SORTIRANJE ODPADNE EMBALAŽE

V Centru za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika d.o.o. je ena od glavnih dejavnosti ravnanja z odpadki sortiranje komunalne odpadne embalaže (KOE) in nekomunalne oz. industrijske odpadne embalaže (NKOE). KOE dostavljajo komunalna podjetja, ki jih zbirajo v občinah Vrhnika. Log-Dragomer in Borovnica ter v Logatcu, Cerknici in Žireh. Mesečna vhodna količina dosega približno 150 ton odpadne embalaže, ki se sortira na enajst frakcij:

-              barvne plastenke PET,

-              brezbarvne plastenke PET,

-              barvna folija PE,

-              brezbarvna folija PE,

-              Fe pločevinke

-              Al pločevinke

-              PP/PS (embalaža od prehrambnih izdelkov),

-              tetrapak

-              HDPE(embalaža od pralnih sredstev),

-              PP plastika (gajbice za sadje in zelenjavo, zaboji za steklenice),

-              steklo (ne spada med omenjeno embalažo vendar se v manjših količinah pojavlja v embalaži).

Presortirane frakcije se ločeno skladiščijo in nato oddajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh, ki poskrbi za njihovo reciklažo. V reciklažo gre tako približno 50% celotne količine zbrane odpadne embalaže, preostanek po sortiranju pa je material, ki se odda v predelavo za alternativna goriva, tega je približno 48%. Dva procenta pa je odpadkov, ki ne sodijo med embalažo, torej smeti, ki končajo na urejenih deponijah. Naš skupni cilj mora torej biti, da prav vsa embalaža iz gospodinjstev in industrije konča v sortirnici in nadaljnji predelavi oz. da noben kos embalaže ne konča v naravi. Pri količini zbrane odpadne embalaže iz gospodinjstev v vseh naštetih občinah lahko ugotovimo, da vsak mesec v povprečju vsak občan loči le 5 kg embalaže, proizvede pa se jo še enkrat toliko. Torej jo še vedno polovica na koncu konča na deponijah.

Spodnji podatki nazorno prikazujejo, kaj lahko z natančnim zbiranjem odpadne embalaže vsi skupaj prispevamo za okolje in prostor, v katerem živimo v katerem bi radi živeli tudi jutri:

Recikliranje 1 kg plastične embalaže:

-        prepreči 1,5 kg CO₂ emisij v zrak,

-        prihrani 2 kg nafte.

Recikliranje 1 kg steklene embalaže:

-        prepreči 300 g CO₂ emisij v zrak,

-        prihrani 1/3 energije potrebne za izdelavo steklenic iz rude.

Recikliranje 1 kg papirne embalaže:

-        prepreči 900 g CO₂ emisij v zrak,

-        prepreči dodatne emisije metana, ki nastaja pri razkrajanju papirja na odlagališču,

-        prihrani 40 litrov čiste vode,

-        ohrani 1/5 živega drevesa.

Da pa bo tudi samo delo pri nadaljnjem ravnanju z odpadno embalažo kakovostno in učinkovito, lahko zelo pomagajo prav vsi, ki odpadno embalažo vestno ločujejo od ostalih odpadkov. Predvsem s pozornim upoštevanjem navodil in predpisov, s katerimi jih seznanjajo njihova komunalna podjetja ali pa preko drugih javnih medijev tudi družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Kot tudi z upoštevanjem drobnih, vendar pomembnih postopkov pri ločevanju embalaže v gospodinjstvih, kot je npr. ta, da se embalaža na ekoloških otokih ali v lastnih zabojnikih ne oddaja v plastičnih vrečkah.

Nekaj nasvetov na kaj moramo biti še pozorni pri oddajanju embalaže.

V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže SODIJO:

-        plastenke pijač in živil

-        plastični kozarci in lončki

-        plastične vrečke in folije

-        tetrapak embalaža za tekoča živila npr. embalaža mleka in sadnih sokov

-        pločevinke živil in pijač

-        plastična embalaža nenevarnih kemikalij (ustrezno spraznjena)

-        kovinska embalaža barv (ustrezno spraznjena)

V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže NE SODIJO:

-        plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin – pesticidi, barve laki, redčila ipd.)

-        kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli ipd.)

-        CD in DVD, ker to ni embalaža, ampak izdelek

Razvrščanje odpadne embalaže in oddaja po zabojnikih:

 

• Pri plastični in kovinski embalaži je pomembno, da je vsebina iztočena.
• Obe vrsti embalaže se oddata  skupaj v zabojnik za plastično embalažo, pri čemer se naj vsa zbrana vsebina (ponavadi zbrana kar v plastičnih vrečkah, ki so prav tako embalaža) IZTRESE v namenski zabojnik.
• Tetrapak embalaža mora biti čista in ne zamaščena, ker maščobe motijo tehnološki postopek čiščenja ter ponovne uporabe kartona. Zamaščeni karton sodi v zabojnik za ostanek odpadkov.
• Stekleni embalaži ni potrebno odstraniti nalepk in zamaškov. Ta del se odstrani v tehnološkem postopku čiščenja steklene embalaže. Pomembno pa je, da steklena embalaža prazna in vsebina iztočena. Pranje seveda ni potrebno. Steklena embalaža se odda LOČENO v zabojnik za stekleno embalažo in ne sodi v zabojnik za plastično embalažo.
• Papir in karton se oddaja LOČENO v zabojnik za papir in karton.

Primer odpadkov, ki po sortiranju končajo na deponiji